Utopija produženih ovdje i sada na SPIDER FESTIVALU 2021

18.6.2021. u 22h, Ljubljana, Spider festival

/ ̌
Živeti v umetnosti. Vstopiti, izstopiti, zopet vstopiti, zakaj pa ne, tam biti, jesti, se utruditi, se spočiti, to je Utopija podaljšanega zdaj in tu, dela, ki ga velja razumeti kot kolektivno koreografijo prostora.
Sonja Pregrad, ki se že vrsto let ukvarja z raziskovanjem utopij, je k sodelovanju povabila devet umetnic in umetnikov (DISCOllective, Tin Dožić, Teuta Gatolin, Andro Giunio, Marko Gutić Mižimakov, Lana Hosni, Vanda Kreutz, Branimir Norac, Josipa Štulić). Iz vprašanja, kako bi sami definirali objekt podaljšanega zdaj in tu, je nastalo deset individualnih “objektov”, ki izkazujejo deset posamičnih poetik in estetik, zgodovin in zamišljenih prihodnosti. Nato pa zaživijo skupaj.
Enajst ur, kolikor traja performativna postavitev, je čas, ko se dela potrpežljivo spajajo, vgrajujejo v prostor in čas, ki ga zdaj sami tudi oblikujejo. Kjer se sestavljajo v en sam okoliš, nekaj razpada. Hierarhije razpadajo. Ta skupnost umetniških “objektov” se preliva na občinstvo, na vse, ki je ji približajo. Občutljivost se približuje, občutljivost postaja nuja.
Več o performativni instalaciji: https://www.spiderfestival.com/sonja-pregrad-slo
# krhkost telesnih skupnosti # trajno in trenutno # poligoni za razvijanje občutljivosti
/
To live within art. To enter, exit, enter again, why not, to be there, to eat, to tire oneself, to rest, all this is Utopia of extended now and here, a piece which should be perceived as a collective choreography of space.
Sonja Pregrad, who for many years has been researching utopias, has invited nine artist (DISCOllective, Tin Dožić, Teuta Gatolin, Andro Giunio, Marko Gutić Mižimakov, Lana Hosni, Vanda Kreutz, Branimir Norac, Josipa Štulić) to collaborate. Her question – how would you define an object of extended now and here? – propelled a creation of ten individual “objects” which expose ten poetics and aesthetics, histories and imaginations of the future. The “objects” can then begin a mutual, collective life.
Eleven hours of the performative installation is time for the pieces to patiently come together, insert themselves into space and time which they also design. The coming together of these individualities into a single environment causes a certain decomposition. A decomposition of hierarchies. This community of artistic objects pours itself over whoever comes into its vicinity. Sensitivity approaches, becoming a necessity.
More about the performative installation: https://www.spiderfestival.com/sonja-pregrad-eng
# fragile bodily communities # lasting and momentary # range for sensitivity development